Izjava

Koncept življenja z vodo je tesno vpet v slovenski vsakdan, še bolj, kot se nam sprva zdi. Voda – od rek do ledeniških jezer, slapov, hudourniških sotesk, prodišč, mrtvic, izginjajočih jezer, barij, kraških in termalnih izvirov – je eden dejavnikov, ki odločilno zaznamujejo slovensko krajino. Obenem Slovenija slovi po bogatih zalogah pitne vode. Voda je del številnih mitov in podzavesti, vpeta je v misli in ustvarjalnost, politiko in proteste. Hkrati vsebuje številna nasprotja.
Zaradi vode je življenje v Sloveniji bolj prijetno, lahko pa je tudi nevarno. Skoraj 160.000 Slovencev živi na poplavno ogroženih področjih, Slovenijo pa vsako leto prizadene približno 50 do 70 manjših in večjih poplav. Napovedi kažejo, da bodo te številke ob vse pogostejših in intenzivnejših izrednih vremenskih pojavih še naprej naraščale. Leta 2016 je bila v slovensko ustavo zapisana pravica do pitne vode in skoraj petina slovenskega ozemlja je zaščitena z namenom ohranjanja virov pitne vode. Po drugi strani pa država za upravljanje pomembnih vodnih virov koncesije podeljuje tudi mnogim zasebnim podjetjem.
Multidisciplinarna skupina 13 arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kakšen je odnos med vodo in arhitekturo danes, kako so na to vplivala zgodovinska dejstva ter kako vodo v prihodnosti pripeljati v ospredje sprejemanja odločitev. Kako bi se morali spopasti z vprašanjem upravljanja voda in ohranjanja vodnih virov? Ali lahko z razumevanjem kompleksnosti in povezanosti naravnih in antropogenih vodnih sistemov ter z razvijanjem alternativnih modelov ustvarimo novo, bolj pošteno, varnejše in manj invazivno bivalno okolje? Upravljanje voda zahteva sodelovanje dobro informiranih ljudi in sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Kontroverzni nerealizirani slovenski parlament arhitekta Jožeta Plečnika, ki pod glavno razpravno dvorano skriva vodnjak, ki simbolizira mitološki vir modrosti za poslance, je popoln prostor za naslavljanje teh perečih vprašanj.